Domače in tuje gore (mountains): Visoki Kurji vrh - Mojstrovica

Obetal se je še en lep dan v hribih in, ker sem ravno moral it nekaj v dolino po opravkih sem se odločil, da obiščem še mal hribe. Odločil sem se za brezpotni greben Visoki Kurji vrh in vse tja do Kresišča. Zapeljem se čez Belca in po parih 100 metih zavijem iz glavne ceste na gozdno pot. Po tej vozim približno 1.5km, kjer pri lovski koči parkiram. Najprej hodim po cesti, nato pa poiščem lovsko stezico, ki gre navzgor med borom. Tej stezi sledim, med potjo so stranske lovske potke a se držim večinoma grebena. Med potjo vidim gamsa, ki pa me opazuje in ne beži, nekaj časa ga preko fotoaparata opazujem (12x povečava ali celo 48x), nato pa grem svojo pot, on pa še kar strmi v mene. Višje grem mimo izvira in kaj kmalu pridem do grebenčka, kjer nadaljujem po stezici tam pa po svoje po vseh 4 na Vretov vrh, ki je poraščen z rušjem. Z vrha se malo spustim in ponovno sledim stezici, ki pa me pripelje do vrha Vršiča, kjer se mi odpre lep pogled na Stol, Kepo in še kam. Z vrha nadaljujem proti Visokem Kurjemu vrhu, vmes je rušje a je dovolj prostora, da se ne prekopavam, pod vrhom postane pot strma, toplo je, skoraj brez vetra in čez nekaj minut prispem na razgleden vrh. Razgledi so vse od Triglava do Mangarta, Dobrača, Kepe, Stola. Lepo vreme na vrhu, v kratkih rokavih z nekaj snega in skoraj brez vetra. Z vrha nadaljujem naprej v smeri Mojstrovice, vrh je razgleden, macesni pa so se na žalost že otresli. Na Mojstrovici vidim tudi gamse, ki pa se umaknejo, nadaljujem po grebenu, ki ni zahteven. Spuščam se in tik nad prepadom zasledim stezico, ki me pripelje do konca gozdne poti, tam se povzpnem še na Tišlarico pa ponovno spust in vzpon po vzhodni poti na Kresišče, vreme je ves čas super, lepo, sončno, toplo. Srečam nobenga in, ker sem bil že tako daleč sestopim po mejnem grebenu v smeri vzhoda. Po kakšnih 3/4 ure hoje pridem do sedlca, ena steza gre na Avstrijsko stran, druga na našo, ena pa se povzpne proti Kepi. Sestopim na našo stran do gozdne ceste, malo po svoje sestopim in si skrajšam pot do ceste, nato pa tako ni bilo kakšnih bližnjic kot po cesti nazaj do izhodišča. Vmes sem še opazoval okolico, slapove, slapiče, ter predvsem na pretekle podore, ki jih je bilo tam kar nekaj, skozi predor in pod podorom do izhodišča.