Lipnik, Srednja špica in Hudi vrh nad Lepeno

Na tak lep da si izbral omejene vrhove nad Lepeno, začnem Drežniške Ravne in mimo pl.Predolina na pl.Golobar. Nad spomenikom se začne stezica, ki se vije skozi gozd in med rušje, večjih težav ni. Na majšem sedlcu se odpre pogled na Lipnik. Malo spusta in med balvani na vrh Lipnika. Po počitku se spustim in povzpnem na Srednjo špico, vršnji del podrt. Ponovno se spustim že na omejeno sedlce in nadaljujem po ozkem, zračnem grebenu na Hudi vrh. Sestopim malo naprej po strmih travah nazaj mimo pl.Golobar in vse do Drežniških Raven, priporočam vzpon iz Bovca.

Dovški križ po Jugovi grapi

Dolga časa je bila ideja se povzpet na Dovški križ le da iz Gozd Martuljka. 18.4 sem bral vremensko napoved za soboto, ki pa ni bila nič prida, možen dež, zato se še isti dan odločim, da grem na Dovški križ. Odpeljem se v Gozd Martuljek in takoj za mostom, kjer se nahaja parkirišče parkiram. Opremim se in začnem s hojo, sprva po kolesarski poti, nato na križišču levo in čez nekaj minut hoje desno. Pot tod okol mi je bila poznana, zato tudi nisem imel težav kam. Mimo slapov po zavarovani poti Za Akom in naprej v krnico pod tremi macesni, kjer si nataknem dereze, vzamem dva pohodna cepina, čelado in po trdem snegu napredujem proti macesnom. Sledil je krajši počitek in malo spremljanje, kaj se kaj dogaja okoli, slišat plazov ni bilo, nadaljujem do začetka Jugove grape, tod si  enostavno nebi želel padca. Kmalu pridem pod Jugov grapo in odpre se mi dolg pogled vse do vrha grebena, ja dolga je in po vrhu naporna, saj je iz doline do vrha okoli 1800 višinske razlike. Počasi in vztrajno se vzpenjam po grapi, ponekod trd sneg, drugje mehak, tu sem kar nekaj časa hodil, dokler nisem prišel do dva razcepa. Grem v levega, kjer je naklonian slabih 50°, ampak ej bil sneg trd kot ˝beton˝ in po nekaj minutah prispem na vrhu grebena, od tu se že odprejo lepi razgledi na Triglav, Škrlatico in še kam. Loči me le še okoli 10 minut hoje do vrha Dovškega križa. Na vrhu je bilo prijetno, malo pihalo, ne preveč mrzlo in lepi jasni razgledi. Po pol urnem počitku sestopim po drugem desnem kraku v Jugovo grapo, je malo lažja. Sestop po Jugovi pa niti ni bil lahek, saj so se mi delal ˝cokle˝ tko da sem tu šel raje nazaj, saj strmina ravno ni primerna za naprej. Dolg je bil sestop, pod Jugovo grapo se sneg popustil le kak cm in sestop je bil mal boljši in kmalu sem Za Akom. Tam  grem še malo do bivaka na krajši počitek, nato pa sestopim do Gozd Martuljka. V dolini se še enkrat ozrem navzgor, kjer sem hodil, lepo je bilo imel sem srečo, ker so bile razmere super, razen tistih ˝cokl˝, ki se radi delajo, kljub plastiki na derezah. Pa še kdaj, le če bodo taprave razmere. Ponavadi so dobre, po hladnih nočeh, ko dlje časa ni padal novi sneg.

Za Akom

 

 Trije macesni

Jugova grapa

                                                                        Pod vrhom

 Škrlatica

Visoki Kurji vrh - Mojstrovica - Kresišče

Obetal se je še en lep dan v hribih in, ker sem ravno moral it nekaj v dolino po opravkih sem se odločil, da obiščem še mal hribe. Odločil sem se za brezpotni greben Visoki Kurji vrh in vse tja do Kresišča. Zapeljem se čez Belca in po parih 100 metih zavijem iz glavne ceste na gozdno pot. Po tej vozim približno 1.5km, kjer pri lovski koči parkiram. Najprej hodim po cesti, nato pa poiščem lovsko stezico, ki gre navzgor med borom. Tej stezi sledim, med potjo so stranske lovske potke a se držim večinoma grebena. Med potjo vidim gamsa, ki pa me opazuje in ne beži, nekaj časa ga preko fotoaparata opazujem (12x povečava ali celo 48x), nato pa grem svojo pot, on pa še kar strmi v mene. Višje grem mimo izvira in kaj kmalu pridem do grebenčka, kjer nadaljujem po stezici tam pa po svoje po vseh 4 na Vretov vrh, ki je poraščen z rušjem. Z vrha se malo spustim in ponovno sledim stezici, ki pa me pripelje do vrha Vršiča, kjer se mi odpre lep pogled na Stol, Kepo in še kam. Z vrha nadaljujem proti Visokem Kurjemu vrhu, vmes je rušje a je dovolj prostora, da se ne prekopavam, pod vrhom postane pot strma, toplo je, skoraj brez vetra in čez nekaj minut prispem na razgleden vrh. Razgledi so vse od Triglava do Mangarta, Dobrača, Kepe, Stola. Lepo vreme na vrhu, v kratkih rokavih z nekaj snega in skoraj brez vetra. Z vrha nadaljujem naprej v smeri Mojstrovice, vrh je razgleden, macesni pa so se na žalost že otresli. Na Mojstrovici vidim tudi gamse, ki pa se umaknejo, nadaljujem po grebenu, ki ni zahteven. Spuščam se in tik nad prepadom zasledim stezico, ki me pripelje do konca gozdne poti, tam se povzpnem še na Tišlarico pa ponovno spust in vzpon po vzhodni poti na Kresišče, vreme je ves čas super, lepo, sončno, toplo. Srečam nobenga in, ker sem bil že tako daleč sestopim po mejnem grebenu v smeri vzhoda. Po kakšnih 3/4 ure hoje pridem do sedlca, ena steza gre na Avstrijsko stran, druga na našo, ena pa se povzpne proti Kepi. Sestopim na našo stran do gozdne ceste, malo po svoje sestopim in si skrajšam pot do ceste, nato pa tako ni bilo kakšnih bližnjic kot po cesti nazaj do izhodišča. Vmes sem še opazoval okolico, slapove, slapiče, ter predvsem na pretekle podore, ki jih je bilo tam kar nekaj, skozi predor in pod podorom do izhodišča.

Izhodišče

Gams

Vetrov vrh

Vršič

Visoki Kurji vrh

greben vse tja do Mojstrovice, Kresišča

Jalovec

Kresišče

po mejnem grebenu

Podor

Goli vrh 1788m

Zapeljem se na Jezersko iz glavne ceste proti Avstriji zavijem desno v smeri jezera tam še enkrat desno po asfaltni cesti okoli jezera. Cesta je bila splužena vse do zadnje kmetije, parkiral sem malo nižje. Obujem si gojzarje, vzamem palic in pot pod noge. Pri zadnji kemtiji, kejr se lahko tud prenoči so že prvi razgledi an najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Tud tam se nahajajo tekaške proge. Grem najprej po uhojeni poti, ki se kasneje priključi tekaški progi, tam je treba bit malo pazljiv. Višje pridem do gorniškega centra Davo Karničarja, pot na Goli vrh je dobro ozančena in je bilo shojeno, tud iz varnosti pred plazovi je vredu tura. Pot gre čez gozd, ki pa čez kakšno uro in pol pridem do planine. Pogledi na gore so res fantastični, še kakšno uro hoje in pridem do vrha Golega vrha. Ime ni zastonj saj se odpre pogled vse do Triglava, Stola, Škrlatice in kot na pladnju se pokažejo Kamniško Savinjske Alpe. Na vrhu se zadržim dlje časa, saj je bilo kar prijetno, skoraj brez vetra, nekaj družbe in sončen, jasen dan. Po preživeti urci dve se odpravim nazaj na izhodišče, dan je bil popoln in lepo je tam.

Polhograjski dolomiti.

Polhograjski dolomiti se nahajajo zahodno od Ljubljane. Prihajam iz skrajno zahodnega dela hribovja tu je nadmorska višina 700 m.
Popoldanski pogled na Kamniško Savinjske Alpe tik nad hišo

Skoraj vsak dan grem na sprehod.

Čez potok

Udiralo se je globoko, saj imamo snega še okoli 3/4 metra

Sonce izza gozda

Lisičje stopinje

Prekrasno je

Razgled vse tja do Alp

Pa proti Blegošu na levi strani

Malo pobližje, pogled na Tosc

Sveti Lovrenc in Grmada

Kamniško Savinjske Alpe

Kamniško Savinjske Alpe

KSA

Storžič

Stol, Vrtača

Blegoš

Triglav

Goli vrh, Žirovski vrh, zadaj Žiri

Ratitovec

Pogled seže ob lepem vremenu vse tja do Snežnika, Nanosa, tu pa se vidi Ulovka.

Igra narave

Veliko snega