Pred novim letom se odločim za zimski vzpon na Grintovec. Začnem v koncu, pot nadaljujem v smeri Kokrskega sedla, vse do konca bukovega gozda je šlo brez derez in cepina, le palice so mi prav prišle. Ko pridem ven iz bukovega gozda pa so bile razmere povsem drugačne. Naprej nikakor nebi šlo brez dereze in cepina, saj je bil sneg trd in po vrhu poledenel. Le nekaj korakov naprej zagledam kraj nesreče, prejšnji dan je nekdo tam padel in si poškodoval nogo. Naprej grem zelo previdno, saj je bil sneg vse do vrha sedla trd. V primeru padca se nebi mogu ustavit !!!
Ko prispem na sedlo se odpočijem, bil je lep dan. Kasneje nadaljujem pot proti vrhu Grintovca, nikjer ni bilo tako gladko kot pod sedlom, malo pod streho se je udiral in hoja je bila kar otežena. Na vrhu je pihalo, zato se dolgo časa ne zadržujem, sestopim do sedla, kjer se pripravim na zelo zahteven sestop. Ves čas grem nazaj saj v primeru padca bi me ustavil cepin, če pa bi šel naprej v primeru padca se nebi mogu ustavt. Sestopal sme res kar se da previdno in ko prispem v bukov gozd si odahnem. Še kakšno uro in sem bil na izhodišču.
 |
| Vrh Grintovca, ki sem ga dosegel pred novim letom |
 |
| Grintovec |
 |
| Storžič, Triglav |
 |
| Pogled na Triglav |
 |
| Cojzova koča na Kokrskem sedlu |
 |
Pogled na Skuto, Brano, Planjavo, Ojstrico....
Kočna | |
|
 |
| Sestop |
